Poletno vzdušje na Grajskem vrtu

Zeleno zatočišče, kjer živijo v sožitju rastline, ljudje in okusi

Poletna bujnost barv, okusov in vonjav

Sicer ima vsak letni čas svoj čar, a Grajski vrt na Otočcu se zares razcveti poleti, ko postane bujna zelena oaza – pisan, dišeč vrt, poln življenja, obljuba obilja. Gredice prekrivajo sočni listi bujne solate, debelijo se bučke in buče, zorijo krompir, zelje, čebula in rdeča pesa, jagode pa že vabijo s svojo rdečo sladkobo. Tako je tu že sredi junija! Paradižniki in paprike sicer šele obetajo, med rastjem pa se že začenjata šopiriti tudi čudovit kodrolistni ohrovt in nežni aromatični koromač.

Vrt ustvarjajo ljudje s srcem

Za vse to obilje skrbijo predani člani grajske vrtnarske ekipe – med njimi tudi Andrejka, Jure in Tamara, aktivni upokojenci, ki preživijo na vrtu veliko svojih dni, z veliko dobre volje, vrtnarskega znanja in z občutkom za sožitje z naravo. Njihova predanost je opazna in ima tudi okus.

Od vrta do krožnika ali sodelovanje z grajsko kuhinjo

Vse, kar zraste na tem vrtu, najde pot do krožnikov, ki jih pripravljajo v kuhinjah hotelov Grad in Šport na Otočcu. Kuharji Elvis, Dejan in Đorđe z vrtnarji usklajujejo zasaditve, dnevno pa prihajajo tja po sveže sestavine. "Ta neposredni stik z vrtninami nam omogoča, da skupaj skrbimo za kakovost in svežino, ki sta temelj vsake jedi," pravi Đorđe.

Naravne rešitve za razne izzive

Na vrtu ne zraste (skoraj) nič po naključju. Če že, kot na primer nežna sadika paradižnika, ki se je udomačila pri špargljih, pa je – ko je za to pravi čas – prestavljena na ustreznejše mesto, kar je za paradižnik pri drugih razhudnikih. Vrtnarji skrbno kolobarijo, upoštevajo dobre sosede med rastlinami, preizkušajo naravne načine za zaščito pred škodljivci. Tako se invaziji polžev izogibajo z zmanjšano uporabo zastirk, ki jim dajejo zavetje, uporabljajo lesni pepel, škropivo iz alg, največ pa preprosto – roke. S potrpežljivo pozornostjo. Narava ima svoj ritem, oni pa ji prisluhnejo.

Cvetlice polepšajo vsak kotiček vrta

Ob leseni ograji bujno cvetijo vrtnice, družbo jim delajo gladiole, sončnice, ameriški slamnik, boreč, kamilice, astre … Med zelenjavo in zelišči pa je še nešteto drugih cvetočih rastlin, katerih imena morda niti ne poznamo. Njihovi cvetovi dodajajo vrtu tisti poseben, čaroben pridih. Letos pa je tam ob malinovih grmih prvič zacvetel tudi bezeg – majhen, a pomenljiv obet za prihodnost.

Zelišča začinijo življenje in tudi zdravijo

Zeliščni kotiček na Grajskem vrtu pa je svet zase. Dišeča melisa, meta, žajbelj, pehtran, šetraj, vinska rutica, pegasti badelj, bazilika, timijan, pa rožmarin, ognjič, kapucinke in zajčja deteljica – vse to je tudi del kulinaričnega doživetja na Otočcu, kot sestavina okusa ali za okras.

Na višini, da bo malce hitreje

Za visoke grede so rastline tudi letos izbirali skupaj s kuharsko ekipo – tu še malo hitreje dozorijo mini korenček, špinača, peteršilj, pesa in jagode in tako popestrijo menije obeh otoških restavracij.

Sezonski zakladi za hvaležne goste

Letos so naši vrtnarji posebej ponosni na špargljevo bero. Sezona se je sicer že končala, šparglji z Grajskega vrta pa so obogatili krožnike hvaležnih gostov, ki znajo ceniti dragoceno – jedi, pripravljene tukaj in zdaj, iz lokalnih, sezonskih sestavin.

Včasih pa je dovolj že skleda sveže solate – hrustljava, dišeča, z okusom, kakršnega se ne da kupiti ...

Vrt tudi za dušo

Ob tem pa Grajski vrt ni le vir hrane. Je tudi prostor srečevanj, izmenjavanja znanja, opazovanja, miru in tihega navdiha. Vrtnarji spoznajo vsak dan kaj novega in to z veseljem delijo tudi z obiskovalci, ti pa radi pridejo na vrt na sprehod, na pogovor. Da se uležejo na ležalnik in prisluhnejo petju ptic ali letu čebel in čmrljev. Da se brezskrbno čudijo lepemu in – predvsem – da uživajo.

Iz vrtnarske kronike Grajskega vrta

8. maja

Na vrtu so sedaj vse grede (razen prve od vhoda levo, kjer je solata) prekrite s kompostom.

Sadike dobro uspevajo, upamo, da bo tudi po dežju tako. Jutri bomo preverili glede škodljivcev; če ne bo dežja, bo treba škropiti z algami.

S kuharjema smo se dogovarjali, da bi bilo treba posaditi nov lovor, ker zdajšnji nima nobene arome. Žajbelj se čez zimo ni obdržal; ker ga bodo dosti uporabljali, bomo posadili novega.

Mogoče bi k trem bučkam, ki so pokrite, dodali še nekaj sadik. Na voljo bodo zelo hitro, lani pa so zelo dobro uspevale tudi kasneje.
Ko se bo malo ogrelo, bi posadili paradižnik, papriko, jajčevce. Buče in kumare bodo še malo počakale. Ni prehladno za nas, sadike ne smejo v tako hladno zemljo.

Vse posajene rože lepo rastejo.

16. maja

Pridni smo bili in uspešni! Vrt bo zdaj vsak dan lepši.

Včeraj smo posadili še solato in baziliko, kar je je še ostalo. Na mali gredici ob špargljih je posejana pesa s korenčkom. Ponovno smo posejali peteršilj in semena rož – sončnice, astre …

Vsi paradižniki so privezani, paprike ogrebane, zaradi vetra.

18. junija

Dobra novica je, da je vrt v dobrem stanju, slaba pa, da je bila vrtna ograja na enem mestu poškodovana. Jure je to opazil včeraj popoldne in jo zasilno popravil.

Zelenjava lepo uspeva, še najbolj paradižnik in buče. Zelje je dozorelo. Elvis in Dejan sta o tem že obveščena, sicer pa solato in bučke sproti uporabljajo – dnevno jih prihajajo pobirat.

Znova smo posejali solato in endivijo, špinača pa je zaradi vročine šla v cvet. Ampak je že posejana nova, v dveh etapah.

Zalivamo, čistimo, rastlinje po potrebi škropimo z morskimi algami, ličinke na krompirju so šle rakom žvižgat ...

Paprike so si opomogle, jajčevci so lepi, tudi kumare.

Maline pa ne delajo dobro. Jim bomo zrahljali zemljo ...