Dolenjska je polna skrivnosti

Krka je polna otočkov, ki so posledica nalaganja za to reko značilne kamnine, lehnjaka. Na drugem največjem stoji grad Otočec, kulturni spomenik državnega pomena, ena najlepših znamenitosti Slovenije. Grad je preurejen v petzvezdični hotel, v njem pa je tudi odlična restavracija.

Znano je, da je ta otok nastal zato, ker je nekdo prekopal polotok, na katerem je stal grad, in ga tako odrezal od brežine. Kdo je bil to, ostaja skrivnost. Zgodovinarji pa ugotavljajo, da je to zelo verjetno naročil eden od lastnikov gradu v drugi polovici 15. stoletja, ko so po teh krajih pustošili Turki, in tako grad obvaroval pred njimi. Ljudem pa je bolj všeč legenda, ki pravi, da je za nastanek otoka kriva ljubezen – da je ljubosumni graščak svoji brhki ženi s tem, da je otok odrezal od brega, preprečil, da bi hodila z gradu na zmenke z mladeničem, v katerega se je zaljubila.

Skrivnostno pogorje Gorjanci je vir bajk in legend o pravljičnih bitjih in čudežnih pojavih, tudi o treh čudežnih izvirih, Minutniku, Jordanu in najbolj znanem – Gospodični. Njihova voda ima zdravilno moč, in tako naj bi voda izvira Gospodična pomlajevala in vračala lepoto. Ker je mimo Gospodične speljana pohodniška pot do najvišjega vrha Gorjancev, Trdinovega vrha, v bližini pa stoji planinska koča, kjer se lahko okrepčamo, lahko tu v ogledalu preverimo, ali se delovanje izvirske vode že kaj pozna. Ooooo, čudeži obstajajo! Gospodična in sveži planinski zrak morda ne zgladita vseh gub, vsekakor pa povrneta sijaj očem!

Ko boste prebrali Bajke in povesti o Gorjancih Janeza Trdine, o velikanih, ki so si pipe prižigali z ognjem zvezd, o ukletem gradu, plesočih vilah, rajski ptici in letečih prikaznih, boste hodili po tem delu Dolenjske z očmi na pecljih in napetimi ušesi.

Dolenjska je bogata z izviri, bistrimi potoki in tudi s termalnimi vrelci, ob teh pa so se razvila tudi zdravilišča. Kako pa so odkrili, da je voda teh vrelcev zdravilna?

Legenda pravi, da je imel mežnar v Dolenjskih Toplicah psa in da je bil nanj zelo navezan. Ta pes pa je imel navado, da se je zaganjal v vozove in vprežne živali, ki so vozove vlekle skozi Dolenjske Toplice. In se je zgodilo, da se to njegovo zaganjaje ni srečno končalo – padel je pod kolesa voza, potem pa se je, cvileč, izgubil v grmovju na bregu potoka Sušica. Mežnar ga je kar nekaj dni iskal, ko pa ga je v grmovju končno našel, je ugotovil, da leži v luži in da je voda v tej luži topla. Torej je bil pravzaprav mežnarjev pes prvi, ki je prepustil svoje razbolelo poškodovano telo blagodejnim učinkom termalne vode.

Zdravilni učinki termalne vode so bili nato sčasoma tudi znanstveno dokazani, Terme Dolenjske Toplice pa so dobile, poleg Term Šmarješke Toplice, koncesijo za zdravljenje bolezni in stanj po poškodbah in operacijah na gibalnem sistemu.

Tudi za ta čudež je zaslužna termalna voda. Topli vrelec skrbi za temperaturo vode v jezercu v zdraviliškem parku Term Šmarješke Toplice, v njem pa raste tudi pravi indijski lotos. To je verjetno najbolj severno naravno rastišče indijskega lotosa, saj uspeva ta rastlina sicer le v tropskem in subtropskem podnebnem pasu.  

Veliko je ugibanja, kako se je v to jezerce v Termah Šmarješke Toplice naselil ta lotos. So morda prinesle njegova semena iz južnih krajev ptice selivke? No, dejstvo je, da je nasad vzgojil znani krajinar inženir Miha Ogorevc, ki je dobil lotosove korenike leta 1992 iz botaničnega vrta Kölnu.

Zdravilno moč lotosa so poznali že stari Egipčani – ti so lotosovo olje imenovali eliksir mladosti, dobrega zdravja ter življenjske in spolne moči.

Nedaleč od Šmarjeških Toplic je še en naravni čudež – naravni topli izvir Klevevž. Topla voda je tu ujeta v majhen skalnat bazen, tu pa se je zaradi temperature vode od 21 do 22 stopinj Celzija mogoče okopati tudi pozimi. Mimo bazena teče potok Radulja in ustvarja manjše slapove, ki so jim v nemščini nekoč rekli Klingenfels, kar pomeni pojoči slapovi, je iz tega nastalo ime Klevevž.

Če bi si radi ogledali dolino Krke z Novim mestom, Otočcem in Gorjanci v ozadju z višine, se povzpnite na Trško goro, s cerkvijo Marijinega rojstva iz 17. stoletja na njenem vrhu. Ob cerkvi stojijo mogočne lipe – najmogočnejša je najstarejša, stara je več kot 400 let, z obsegom 8,3 metra pa se uvršča med pet najdebelejših v Sloveniji. Že nekajkrat je utrpela udar strele, ostala je brez vrha, njeno mogočno deblo pa je votlo in bi lahko v njem sedelo tudi osem ljudi. Ta votlina v njem buri domišljijo in spodbuja k premišljevanju o trdoživosti narave in o čudežih.   

Tej lipi pa delajo družbo še tri prav tako mogočne lipe in vse skupaj ustvarjajo prijeten kotiček za druženje in počitek. Ob lepih vikendih pa lahko v bližini obiščete še zidanice odprtih vrat ali pa uberete pot po razgledni pohodniški poti do gradu Hmeljnik.

Že od Marijine cerkve na Trški gori se odpira čudovit razgled, naravnost nirvansko stanje pa lahko ustvari razgled s princesine klopce v njeni bližini. Klopca je bila postavljena v čast prvi cvičkovi princesi s Trške gore. Lahko bi jo imenovali tudi klopca ljubezni, saj naj bi bila  ljubezen, izpovedana na tej klopci, trdna in mogočna kot trškogorska lipa.