Jesen, ki jo lahko okusimo

Ob opisovanju jeseni na Otočcu bi zlahka znova pisali o zlato-rdečih drevesnih krošnjah, meglicah nad reko in romantičnih sprehodih ob gradu ... A jesen na Otočcu je tudi drugačna. Ne zaradi barv, čeprav teh res ne manjka. Ne zaradi skrivnostnih jutranjih meglic nad Krko, čeprav ostane človek ob njih težko ravnodušen. Posebna je zato, ker se življenje na tem mestu in v tem letnem času ne umika, temveč dozoreva. Ko se poletna živahnost umiri, pokaže Grajski vrt na Otočcu svoje največje bogastvo: zgodbo, ki vodi naravnost do krožnika – zrele plodove, polne okusa.

Poletje in jesen sta letna časa, ko se negovani vrtovi kažejo v najlepši luči. Narava pa je letos postavila vrtičkarje pred zahteven izziv – previsoke temperature in premalo dežja, negotov izid navkljub veliko truda … A ko na enem koncu nekaj vzame, nam na drugem koncu nekaj podari, morda kaj nepričakovanega. Naš Grajski vrt tako letos šele z jesenjo stopa v obdobje, ko bo lahko pokazal svoj pravi značaj. Na gredah zorijo buče, semena sončnic se še polnijo z energijo sonca, iz zemlje prihajajo aromatični česni, naši neutrudni vrtnarji pa že razmišljajo tudi o prihodnji sezoni. Nastopil je čas obilja, umirjen in zrel ...

Grajski vrt, zasnovan po načelih ekološke pridelave, je nastal iz želje, da bi gostom približal okus domače hrane in pomen spoštljivega odnosa do narave. Na njem dajemo prednost domačim sortam, pridelke pa nato uporabimo v kuhinjah hotelov Grad Otočec in Šport na Otočcu in tudi na drugih destinacij Term Krka.

Na Otočcu sta vrt in kulinarika najtesneje povezana

Kar zjutraj še raste na zelenjavnih gredah, se lahko opoldne ali zvečer že znajde na krožniku. Od zemlje do mize je zgolj »tri korake«. Nič pri nas ni povezano z dolgimi dobavnimi verigami in zapletenimi zgodbami, kajti naša glavna zgodba raste tik ob dolenjskem gozdu.

Nekaj posebnega je že sprehod po jesenskem vrtu

Ni več poletnega vrveža, ta mir pa vabi k opazovanju podrobnosti. V mehki jesenski svetlobi … Zlati listi na sadnem drevju, semena, pripravljena na novo življenje, še vedno polne gredice, ki se jih bo … eno za drugo … kmalu začelo pripravljati na počitek. Narava tu ne govori o koncu, ampak o kroženju. Na našem vrtu igrajo pomembno vlogo naravni ritmi, zastirka iz listja in drugih organskih materialov ter spoštovanje biodinamičnih načel pridelave.

Na vse dragoceno je vredno čakati

Jesen na Grajskem vrtu nas vedno spomni: da so tiste stvari, ki potrebujejo čas, pogosto najboljše. Dober pridelek. Poln okus. Pa tudi trenutki, ko se ustavimo, da opazujemo naravo, kako počasi in potrpežljivo zaključuje še en svoj krog, ko nam ponuja najdragocenejše, kar je ustvarila. Grajski vrt za otoške goste ni le slikovita kulisa, temveč tudi domača tržnica, živa zakladnica sestavin, iz katerih nastajajo jedi, ki se pojavijo na krožnikih v naših restavracijah. Jesen na Grajskem vrtu pa je predvsem zgodba o zrelosti, okusu in tesni povezanosti med zemljo, mizo in dobrim počutjem.

Recept z Grajskega vrta

Bučni svaljki v česnovi omaki s sončničnimi semeni

Recept je pripravil Dejan Mišković, vodja kuhinje v hotelu Šport.

Za 4 osebe potrebujemo:
• 500 g očiščene in olupljene buče hokaido
• 300 g pšeničnega zdroba
• 50 g naribanega parmezana
• 2 jajci
• 100 g česna
• 0,3 l sladke smetane
• sončnično seme
• sol
• beli poper

Očiščeno bučo 40 minut pečemo v pečici pri temperaturi 160 stopinj Celzija. Pečeno pretlačimo; ko se ohladi, dodamo zdrob, jajca, parmezan, sol in poper. Vse skupaj zamesimo v testo, iz njega oblikujemo svaljke in jih skuhamo v slani vodi; kuhani so, ko priplavajo na površje. Česen olupimo, nasekljamo in rahlo prepražimo, dodamo smetano in začinimo s soljo. Ko postanejo zrnca česna mehka, omako precedimo. Sončnično seme popražimo v ponvici. Kuhane svaljke razporedimo po krožnikih, jih prelijemo s česnovo omako in posujemo s praženimi sončničnimi semeni.

Jed je vegetarijanska, po želji pa jo lahko postrežemo tudi z belo ribo ali perutninskim mesom.

Buča hokaido: jesenska kraljica vrta

Buča hokaido, ki, kot pove že njeno ime, izvira z japonskega otoka Hokaido, velja danes za eno najbolj priljubljenih jesenskih vrtnin. Prepoznamo jo po značilni živo rdeče-oranžni barvi in okusu, ki rahlo spominja na kostanje. Za razvoj potrebuje približno 90 dni – sejemo jih spomladi, pobiramo pa jeseni.

Te buče so za zdravje zelo dragoceno živilo. Vsebuje predvsem veliko beta karotena, ki ga telo pretvarja v vitamin A, pomemben za zdravje oči in kože in za imunski sistem. Bogata je tudi z vitaminom C, kalijem, kalcijem, železom in prehranskimi vlakninami, ki podpirajo in dajejo občutek sitosti.
Ker vsebuje malo maščob, hkrati pa veliko drugih, koristnih hranil, je odlična izbira za lahke jesenske jedi z razmeroma nizko kalorično vrednostjo. Njena naravno sladka aroma pa poskrbi, da navdušuje tako v preprostih juhah in prilogah kot tudi v sodobnih gurmanskih receptih.